Prostor za okrevanje v družbi konj, podprt z razumevanjem živčnega sistema — in globlje v ozadju, prepričanje, da ima vsak v sebi sposobnost okrevanja.
Preberi srce Luminousa ↓Srce Luminousa
Globoko prepričanje v notranjo moč vsakega človeka.
Pod vzorci, ki smo se jih naučili, načini, kako se ščitimo, in zgodbami, ki smo si jih ustvarili o tem, kdo smo, vedno čaka nekaj, kar si želi biti sprejeto z več razumevanja.
Vedno me je privlačila kompleksnost človeka.
K tistemu tihemu, kar nosimo s seboj.
K izkušnjam, ki nas oblikujejo.
K načinom, ki se jih naučimo, da preživimo.
K delom sebe, ki jih skrivamo, ščitimo ali jih težko razumemo.
In morda predvsem k temu, kaj postane mogoče, ko se ne potrebujemo soočati z vsem sami.
Moje delo temelji na znanju, radovednosti in globokem spoštovanju človeške izkušnje. A verjamem, da brez ponižnosti nič od tega ni pomembno.
Ne verjamem, da imam vse odgovore.
Verjamem v poglobljeno poslušanje.
V odprtost.
V ustvarjanje prostora za tisto, kar je pogosto težko izreči.
V srečevanje s samim seboj — in drug z drugim — s prijaznostjo, brez obsojanja.
Verjamem, da okrevanje ne pomeni postati nekdo drug.
Ne gre za popravljanje tistega, kar je zlomljeno.
Morda gre za to, da se počasi obrnemo k delom sebe, od katerih smo se naučili oddaljevati — in odkrijemo, da se lahko tudi ti deli, ko so sprejeti z dovolj varnosti, razumevanja in sočutja, začnejo mehčati.
Tu sem, da držim prostor za ta proces. Ne zato, da bi te vodila k različici sebe, ki nisi. Ampak da hodim ob tebi, ko začneš bolj pozorno poslušati svoj notranji glas.
Da razumeš, kaj te je oblikovalo.
Da prepoznaš vzorce, ki ti ne služijo več.
In morda, da najdeš pot nazaj k delom sebe, ki so čakali, da jih nekdo opazi.
To je srce Luminousa.
Prostor za radovednost.
Za iskrenost.
Za povezanost.
Moje delo temelji na izobrazbi iz različnih psihoterapevtskih modalitet, med drugim racionalno-emotivne vedenjske terapije in podporne psihoterapije s pomočjo konj, skupaj s poglobljenim študijem polivagalne teorije in živčnega sistema ter nenehno radovednostjo, kako konji dejansko razmišljajo in se gibljejo po svetu. Sčasoma se je vse to prepletlo v nekaj, kar čutim kot svoje — način dela, ki ga ni mogoče pripisati zgolj eni sami veji dela. Verjamem v vseživljenjsko učenje — nič od tega se nikoli ne zdi povsem dokončano.
To delo poteka ob desetih konjih, vsak s svojim značajem — nekateri radovedni, drugi previdni, spet drugi potrebujejo čas, preden se odločijo zaupati. Od njih se je vedno mogoče naučiti nečesa novega, če smo dovolj pozorni. Kar so pripravljeni ponuditi, je enako pomembno kot to, kar prinese človek — če konj reče ne, to ni nekaj, kar bi se dalo zaobiti, temveč del tega, kar nam trenutek sporoča. Sčasoma se ni več zdelo, da delam z njimi, ampak, da delamo skupaj.
Velik del mojega dela je namenjen preživelim travme in ljudem, ki se spopadajo z različnimi zasvojenostmi, pa tudi otrokom z vedenjskimi izzivi in avtizmom. Vsak od njih prinaša svoj tempo, svojo vrsto previdnosti — povezuje pa jih isto temeljno prepričanje: da se resničnega okrevanja ne da pohiteti, in da se začne s prostorom, ki je dovolj varen, da v njem res začutimo telo, ne le govorimo o njem.
Narava me je vedno privlačila — kot nekoga, ki svet dojema nekoliko drugače, mi je dala nekaj, kar mi ljudje le redko lahko. Prostor, da preprosto sem, ne da bi morala govoriti. Do sem me je pripeljala moja lastna življenjska pot, skozi lastne izkušnje, še dolgo preden je postal način dela z drugimi. Privilegij je opravljati to delo ob tako veličastnih bitjih in si pridobiti zaupanje ljudi, ki prihajajo.
Živa Kralj
EAP, REBT
Shana
Ira & Luna
Uli
Romi
Oti
Oljka
Hava
Ela
Hana
Čas, preživet s konji, in pozornost temu, kar nam telo že sporoča.
Srečanja potekajo na tleh, ob konjih, v tempu, ki tisti dan deluje. Konji so kot plenske živali naučeni zaznati še tako majhne premike v drugem telesu — napetost, mirnost, kar zadržujemo — še preden to postane beseda. Njihova bližina pogosto na dan prinese isto iskrenost tudi v nas. Konju se ni treba pretvarjati; preprosto se odzove na to, kar je resnično prisotno, nežno in brez obsojanja, na način, ki pogosto seže tja, kamor sam pogovor ne doseže.
Okrevanje se ne začne z razumevanjem, zakaj — začne se s tem, da telo spet postane varen prostor za bivanje. Zato je prva pozornost namenjena temu, kar se dogaja pod površjem: napetosti, otrplosti, pospešenemu utripu, zapiranju vase. Počasi in brez hitenja k odgovorom ta pozornost postane praksa — opažanje brez tega, da nas odnese, vračanje k sebi, ko odtavaš, ostajanje prisoten tudi takrat, ko je težko. Uvid pride kasneje, ko je v tebi dovolj trdnega prostora, da ga lahko sprejmeš.
Nekaj izhodišč — vsako oblikovano glede na to, kje si trenutno.
Pot k sebi.
Individualna srečanja potekajo na odprtem, v tempu, ki ga potrebuješ. Nekateri pridejo sem zaradi travme, tesnobe, žalovanja, zasvojenosti, samopoškodovanja ali motenj hranjenja — drugi preprosto zato, ker si želijo prostora, kjer so lahko iskreni.
Čarobna pot do globlje povezanosti.
Srečanja na odprtem polju, ki družinske člane združijo okoli skupnih vzorcev in obnove odnosov.
Skupna pot k bližini.
Skupna srečanja na odprtem za pare ali manjše skupine, osredotočena na medsebojno umirjanje in uglašenost ter iskreno povezanost.
Tiha pot k pripadnosti.
Samostojno srečanje, ni terapija, namenjeno je bivanju s konji, spoznavanju konjske črede in njihovega življenja, na odprtem — za vsakogar, ki ga zanima čreda, ali pa si želi izkusiti popolnoma umirjen trenutek.